bolha.com MojeDelo.com
(Vaccinium macrocarpon)

Ameriška brusnica

Na kaj moramo biti pozorni pri pripravi ameriške brusnice?

Vsako leto za četrti četrtek v novembru je v Ameriki poseben čas: v pečici se peče puran, sladki krompir postane pire in ameriške brusnice postanejo kompot, omaka ali žele. Omenjeni ameriški načini priprave pa niso edina možnost, kako pripravimo ameriške brusnice, ki so poleg vsega tudi zelo obstojne.
Vse pogosteje lahko naletimo na različne okusne slaščice, ki delujejo zaradi kisle ameriške brusnice zelo aromatično, sveže in vendar ne presladko. Svoj sloves so dobile tudi zaradi sladkega koktejla iz vodke in ameriških brusnic imenovanega »Cosmopolitan« brez katerega si ne moremo več predstavljati skoraj nobenega ameriške bara.

Biološke značilnosti

V botaniki so rdeče jagode ameriške brusnice v sorodu tako z brusnico kot tudi z mahovnico, vse skupaj pa spadajo v družino vresovk. Jagode se že na prvi pogled očitno razlikujejo po velikosti. Grmiček brusnice ima najmanjše in najmehkejše jagode, mahovnice so že malce večje, a jih ameriška brusnica z 1,5-centimetrskim premerom vseeno daleč prekaša. Zrele rdeče in sočne jagode ameriške brusnice lahko septembra oziroma oktobra utrgamo z zimzelenega polgrma, ki dobro uspeva predvsem na vlažnih in močvirnatih območjih. Sploh ni redkost, da lahko tak grm preživi tudi sto let.

Za telo in zdravje

Še dolgo preden so ljudje odkrili askorbinsko kislino, so ameriški pomorščaki s seboj na krov vedno jemali sode brusnic, da bi se tako zaščitili pred skorbutom, ki ga povzroča pomanjkanje vitamina C. Tudi nove raziskave brusnicam pripisujejo izredno visoko vsebnost vitamina C in močno protivnetno delovanje. Sok iz brusnic je tako zelo priljubljeno sredstvo, ki preprečuje vnetje mehurja, sečil in žrela. Brusnica dobro vpliva tudi na črevesno floro.

Zgodovina ameriške brusnice

Čeprav je zelo podobna naši domači brusnici, je ameriška brusnica tipično ameriška rastlina. Ime izvira iz angleške besede za žerjav (crane). Romarski očetje, skupina angleških puritancev, ki je leta 1620 z ladjo Mayflower pristala na obali Amerike, je namreč v socvetju rdečih jagod prepoznala podobnost z ozkim vratom in ostrim kljunom elegantnega žerjava in tako rastlino preprosto poimenovala »Crane Berry«. Severnoameriški staroselci so romarje hitro seznanili s prednostmi rdečih jagod – indijanski vrači takrat niso poznali le zdravilnih lastnosti brusnic, temveč so jih uporabljali tudi za barvilo in seveda za pripravo znane jedi »pemmican«. Tudi pri prvem zahvalnem dnevu leta 1621 poleg purana in koruznega kruha ni smela manjkati skodelica z brusničnim kompotom.

Avtor: Helene Wagner / jazkuham.si

Komentarji0

Še ni komentarjev.

Dodaj komentar
Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih