bolha.com MojeDelo.com
(Cynara Scolymus)

Artičoke

Na kaj moramo biti pozorni pri pripravi?

Pri čiščenju artičok nastane veliko odpada, vendar se delo izplača. Da dobimo užitni del, moramo najprej odlomiti steblo in ga odrezati blizu glavice. Nato odstranimo polovico zunanjih listov in odrežemo trde konice. Večje artičoke skuhamo pred obdelavo in jim odstranimo »suhe liste« na spodnjem delu, pri mladih pa jih lahko tudi pojemo. Mlade artičoke so okusne tudi surove, vendar imajo nekoliko grenek okus, na katerega se je potrebno navaditi. Notranji spodnji del velja za srce artičoke, vendar so okusni tudi listi, ki so najbolj primerni za namakanje v razne pomake. Pri nakupu morajo artičoke imeti tesno prilegajoče se liste brez rjavih delov, ter svetlo in zeleno steblo. Sveže artičoke lahko hranimo v hladilniku 4-5 dni, kuhane pa le 1 dan.

Kratka zgodovina artičoke

Ko je Zeus, ki je veljal za pravega ženskarja, naletel na nejevoljno smrtnico, jo je iz jeze, ker ni bila pripravljena sodelovati, enostavno spremenil v bodičasto artičoko. Tej zgodbi sicer manjka antično bistvo, vendar stari grki o artičoki skoraj ne bi mogli podati lepše ljubezenske zgodbe. Predhodnika današnje artičoke niso cenili le v starem Egiptu, kakor tudi ne le kasneje v dekadentnem Rimu za časa Cezarja. Šele v 15. stoletju so preko Arabije v Italijo prinesli danes nam poznano obliko artičoke. Skupaj s Katarino Medičejsko se je artičoka domnevno naselila v novi domovini Franciji, kjer je predvsem zaradi njenin afrodizičnih učinkov kmalu postala ekskluzivna moda med zelenjavo v francoski aristokraciji. Artičoka sčasoma ni osvojila le srca kraljev, ampak tudi množice z različnimi okusi po celem svetu.

Biološke značilnosti

Za artičoko značilna grenkoba izhaja iz družine rastlin košaric. Podobno trpka sta zato tudi njej sorodna radič in endivija. Artičoke zrastejo na osatih steblikah visokih do 2 m, uspevajo v zmernem podnebju, torej tudi v Sloveniji. Okusne zelene ali vijoličaste glavice nabiramo dokler so cvetovi zaprti, skupaj s steblom in listi- v naprotnem primeru so že pregrenki. Pri nas je sezona artičok v avgustu.

Za zdravje in telo

Skozi stoletja je artičoki najverjetneje k dobremu slovesu pripomogel njen afrodizični učinek. Vendar je ta zelenjava pravi vir zdravja za uživalce: njena grenčična snov cinarin dobro vpliva na delovanje žolča in ledvic, ter nasploh pomaga pri prebavnih motnjah. Prav tako pospešuje apetit, izločanje seča, čisti kri in uravnava maščobo v njej. Pri le 24kcal/100 g vsebuje artičoka kalij, magnezij, veliko folne kisline, vitamin C in B6, železo, provitamin A in vitamin B1.

Avtor: Jazkuham.si

Komentarji0

Še ni komentarjev.

Dodaj komentar
Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih