bolha.com MojeDelo.com

Breskev

Deli:
Facebook
Twitter

Breskve so dobre za prebavo in ščitijo želodec, pospešujejo izločanje seča in sluzi ter delujejo rahlo odvajalno.

Zgodovina breskve

Stari Grki so bili tako zelo prepričani, da breskev izvira iz Perzije, da so jo poimenovali kar »perzijski sadež«. Legenda pravi, da jo v Grčijo v 4. stoletju pr. n. št. prinesel Aleksander Veliki. V resnici pa so breskve v Grčiji poznali že več stoletij pred Aleksandrom Velikim. In prav tako ne izvirajo iz Perzije, temveč s Kitajske. Tam je bil sadež s svojo žametno kožo simbol za ženske obline, poleg tega pa je bil tudi pomemben del mitologije: breskve, ki naj bi podeljevale nesmrtnost, so rasle v vrtovih boginje zahodnega neba, kjer naj bi se odvijali legendarni čudežni obredi. Breskve so v Evropi vse do srednjega veka veljale za sadež premožnejših. Na srečo je do danes sadež izgubil svoj status sadeža, ki si ga lahko privošči le elita, ni pa izgubil svojega »čarobnega« videza in okusa.

Biološke značilnosti

Že nežni rožnati cvetovi namigujejo na to, da sodi ta koščičasti sadež v družino rožnic, v katero spadajo tudi mandlji, češnje in marelice. Sočen, sladek sadež z belim ali rumenim mesom raste na relativno majhnih drevesih in uspeva v toplih pogojih. Poleti rodijo drevesa okrogle, rumeno-rdeče sadeže z žametno kožo. Uspevajo tudi v Sloveniji, a glavna evropska država izvoznica je Italija, kjer traja sezona breskev od junija do septembra.

Za telo in zdravje

Breskev pa ni znana le po svojem sladkem okusu in privlačnem videzu, ampak tudi po številnih zdravilnih sestavinah: breskve so dobre za prebavo in ščitijo želodec, pospešujejo izločanje seča in sluzi ter delujejo rahlo odvajalno. Ker vsebujejo veliko betakarotina, dobro ščitijo celice. Visok delež niocina v kombinaciji z magnezijem, selenom in cinkom vpliva na dobro počutje in krepi živce. Surova breskev ima 43 kcal/100 g, posušena pa kar 240 kcal/100 g, saj vsebuje še več hranilnih snovi.

Na kaj moramo paziti pri kuhanju

Breskve imamo vsi radi. Narezane, surove breskve lahko zaščitimo pred rjavenjem tako, da jih pokapamo z limoninim sokom. Zelo zreli sadeži so najprimernejši za kompote, želeje ali sadne kaše. Posušene breskve odlično delujejo proti stresu in krepijo živce. Breskev ne smemo hraniti predolgo, saj hitro dobijo udarnine in začnejo gniti. Na sobni temperaturi zdržijo do štiri dni. Surove breskve lahko tudi globoko zamrznemo, ampak moramo pred tem odstraniti koščice.

Avtor: Jazkuham.si

Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih