bolha.com MojeDelo.com

Degustacija vin Poduhajte – pokusite – prepoznajte

Deli:
Facebook
Twitter

Za degustacijo sta poleg znanja nujna še dva pogoja - očiščen nos in mehko nebo. Prav slednje mora biti pripravljeno na zaznavanje (pred pokušanjem ne smete jesti pekočih feferonov). Pokušamo lahko v glavnem vse, običajno pa gre za bodisi enake sorte vinske trte istih letnikov z istega področja bodisi več letnikov enega in istega vina.

Kaj še...

Potrebujemo tudi čiste kozarce, malo belega kruha, da nevtraliziramo mehko nebo (slanino, olive ali sir postrežemo šele pozneje, saj spremenijo okus), in vodo, da si lahko naše okušalne brbončice med pokušanjem opomorejo. Zaradi ogljikove kisline bolj očiščevalno kot voda iz pipe deluje mineralna voda, toda izberite raje vodo nevtralnega okusa (ne zdravilne vode, ki diši po žveplu!).

Nazadnje pa priskrbite nekaj vrčkov, kamor lahko tisti, ki to želijo, izpljunejo požirke vina ali kamor lahko zlijete odvečno vino.

Kako "na slepo" prepoznamo vrsto vina?

Če ga nismo še nikoli pili, ga verjetno ne moremo prepoznati. Toda poleg izkušenj, pridobljenih na degustacijah, ki so najpomembnejši pogoj za prepoznavanje, obstaja še nekaj trikov, ki nam lahko pomagajo. Pri pokušanju namreč ne šteje le mehko nebo, temveč tudi iznajdljivost.

Če na primer dobimo vino, ki ga moramo na slepo prepoznati, si ogledamo barvo steklenice (ta lahko marsikaj izda) in obliko njenega vratu: je to steklenica za rizling, burgundec ali bordojec?

Vprašajmo se, katera vina ima naš gostitelj v kleti, zapomnimo si, katero vino smo pili pred tem (pogosto sledi boljše vino), in razmislimo, v kateri predal bi lahko segel naš »voditelj kviza«. Za popolnega začetnika bržkone ne bo odprl katerega od boljših bordojcev. Vsekakor si lahko pomagamo tudi s sistemom izločanja: »Kaj to zagotovo ni?«

Eden od dejavnikov, ki ga ne smemo podcenjevati, je tudi intuicija. Pogosto lažje uganemo, za katero vino gre, če se preprosto zanesemo na svoj občutek, kot da uporabimo vse zgoraj naštete trike.

Vino: kakšen vonj in okus ima …?

ŠAMPANJEC boljšega letnika, PRÉSTIGE-CUVÉES: biskvit, lešnik, piškoti

  • SAUTERNES: ananas, med, marelice, dim, cedrovina
  • TOKAJ: suho sadje, med, rozine, usnje, pomaranče, karamela
  • ŠERI (fino): v idealnem primeru prevladujeta kvas in morska sol; ima aromo oreha in začimb
  • PORTOVEC: črni ribez, suho sadje, cedrovina, slive, orehi
  • BORDOJEC: črni ribez, čokolada, zelena paprika, cedrovina, tobak
  • BURGUNDEC (rdeči/modri pinot): intenziven vonj, pri starejših burgundcih pogosto že rahlo zaudarja; maline, češnje, brusnice, jagode, pogosto tudi usnje, gozdna tla, gobe, „goût de terroir“ (okus zemlje), divjačina, vlažno listje itd.
  • BURGUNDEC (beli/chardonnay): lešniki, orehi, mandlji, maslo, opečenec, cimet, vanilja, limona (bolj pri chablisu), vonj po praženem (predvsem pri meursaultu)
  • POUILLY-FUMÉ, SANCERE (sauvignon blanc): trava, kremen, kosmulja, veliko svežega sadja in začimb

 

Kaj je značilno za sorto?

Naj vas preveč ne prevzame, če nekdo po degustiranju belega sauvignona ugotovi: »Krasno diši na črni ribez!« Kajti sauvignon mora vendar imeti prav tak vonj, in če je kvaliteten, bo zares dišal na črni ribez. Tako lahko večino vin prepoznamo po (za posamezno sorto) značilnem vonju ali okusu, ki sta pri nekaterih bolj izrazita in pri drugih manj. Sledi nekaj najpomembnejših primerov – kot kažipot in da boste naslednjič vedeli, kaj morate reči, ko vam bo nekdo pod nos pomolil kozarec belega sauvignona.

 

BELA VINA

  • CHARDONNAY: ananas, banane, jabolka, hruške, citrusi, karamela, vanilja, maslo
  • MUŠKATNA VINA: zelena jabolka, bezgovi cvetovi, citrusi
  • BELI PINOT (beli burgundec, sivi pinot oz. rulandec): orehi, jabolka, zeleno listje, maslo (pri visoki zrelosti)
  • RIZLING: breskev, marelica, zelena jabolka, kutine, limona; pri starejših tudi vonj po petroleju (bencinu)
  • SAUVIGNON BLANC: črni ribez, zelena paprika, sveže pokošena trava, zeleni listi, kosmulja, eksotični sadeži; kuhani šparglji (značilno za ameriške sorte)
  • (DIŠEČI) TRAMINEC: cvetovi vrtnice, začimbe, trava, ličiji
  • LAŠKI RIZLING: kosmulja, zelena jabolka, trdi bomboni, ribez

 

RDEČA VINA

  • MODRA FRANKINJA: robide, trava, mineralna prst, mah, gobe, včasih čokolada
  • CABERNET SAUVIGNON: črni ribez, suho sadje, čokolada, zelena paprika, cedrovina/škatla za cigare, tobak
  • MERLOT: jagode kot češnje, ribez itd., češplje oz. slive, začimbe
  • MODRI PINOT (modri burgundec): maline, gozdne jagode, češnje, brusnice; pri starejših listje, podrast, usnje, gobe itd.
  • NEBBIOLO (vinski trti barbaresco in barolo): slive, katran, vijolice, temna čokolada
  • GRENACHE (garnacha): maline, robide, zelišča, poper (med drugim iz pokrajin Château-du-Pape, Côtes-du-Rhône, Banyul, Rioja)
  • SANGIOVESE (glavna sorta chiantija, brunella, Vina nobile di Montepulciano): višje, črne češnje, začimbe, tobak, dim, zelišča
  • ŠENTLOVRENKA: češnje, višnje, kava, čokolada
  • SYRAH oz. ŠIRAZ: črni poper, začimbe, robide, olive, usnje, katran, včasih čokolada
  • TEMPRANILLO (glavna sorta rioje in ribere del duero): jagode, začimbe, usnje, karamela; ni preveč aromatičen
  • ZINFANDEL: poper, temne jagode, začimbe
  • ZWEIGELT: češnje, višnje, različne jagode

Avtor: Jazkuham.si

Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih