bolha.com MojeDelo.com
Ko sladkor povzroča bolečine v trebuhu

Fruktoza

Sočna jabolka, zreli kiviji ali en kozarec hladnega pomarančnega soka za zajtrk, sadje in zelenjava porazdeljena preko celega dne in občasno kakšen dietni obrok z manj kalorijami... Lahko bi mislili, da tako pametna prehrana že ne more povzročati zdravstvenih težav.

V resnici je lahko ravno takšen vzorni življenski stil vzrok za nepojmljive težave z želodcem in črevesjem, in celo za depresije in znake pomanjkanja hranilnih snovi.

Fruktozna intoleranca lahko sproži veliko težav še preden jo diagnosticiramo. Po oceni je s fruktozno intoleranco prizadetih okoli 30 % Evropejcev.

Kaj pomeni intoleranca na sadni sladkor?
Fruktozna intoleranca pomeni, da ne prenašamo sadnega sladkorja.

Fruktoza=sadni sladkor
Sadni sladkor imenujemo enojni sladkor (monosaharid) in spada med ogljikove hidrate.

Zaradi nezadostne absorbcije fruktoze (sadnega sladkorja) v tankem črevesju, ta neprebavljena prehaja v debelo črevo. V njem fruktozo razgradijo bakterije, pri čemer se nabirajo produkti presnove, ki lahko privedejo do hudih težav. Ta presnova povzroča črevesne krče, napenjanje, občutek napetosti ali drisko.

Pri nekaterih prizadetih se pojavijo tudi depresije in simptomi pomanjkanja hranilnih snovi. Raziskave kažejo možnost, da je za neprenašanje sadnega sladkorja lahko kriva motnja v resorpciji aminokisline tryptophan. Zaradi pomanjkanja tryptophana prihaja do pomanjšanja oz. pomanjkanja proizvajanja serotonina, zato se pojavljajo tipični znaki depresije kot so slabšanje razpoloženja ali pomanjkanje motivacije.

Dodatni simptomi so lahko pomanjkanje cinka in folne kisline. Pomanjkanje folne kisline lahko prav tako pripelje do depresij, razdražljivosti in pomanjkanja koncentracije. Pomanjkanje cinka pa neugodno vpliva na presnovo in imunsko odpornost.

Vzroki
Vzork za neprenašanje sadnega sladkorja je lahko dedna motnja v presnovi fruktoze ali motnja v absorbciji fruktoze iz črevesja v organizem.

Upoštevati moramo tudi prehranjevalne navade v severni in srednji Evropi, ki so se zelo spremenile v zadnjih desetletjih: če so še pred kratkim veljali južni sadeži, eksotično sadje in zelenjava kot posebnost, imajo danes že stalno mesto na naših jedilnikih. Skoraj dnevno in v vseh letnih časih zaužijemo veliko več sadnega sladkorja kot pred 30. leti. Če obstaja sum, da trpimo zaradi intolerance sadnega sladkorja, lahko to preverimo z H2- testom ali z dieto brez sadnega sladkorja, da ugotovimo ali simptomi izginejo in ali prihaja do izboljšav.

Neprenašanje sadnega sladkorja=nikoli več sladkorja?

Kot pri vsakem neprenašanju se moramo izmikati viru. Fruktoza je naravna sestavina sadja in veliko vrst zelenjave.

Za sladkanje je primeren grozdi sladkor. Neprimerne so vrste sladkorja, ki imajo za sestavni del sadni sladkor. K temu spadajo saharoza (aspirata), sorbit (sladilo E 420), invertni sladkor in med.

Čeprav je spoznanje, da neprenašamo sadnega sladkorja, lahko na začetku boleče – predvsem za ljubitelje sadja in zelenjave – lahko v dobri literaturi hitro njademo napotke kako uživati v življenju kljub tej motnji v presnovi. Po začetni strogi dieti lahko počasi ponovno začnemo privajati telo na fruktozo in glede na posameznika ponovno ugotavljati katera »prepovedana« živila lahko vendarle prenašamo.

Avtor: jazkuham.si

Komentarji0

Še ni komentarjev.

Dodaj komentar
Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih