bolha.com MojeDelo.com
(Pisum sativum)

Grah

Na kaj moramo biti pozorni pri pripravi?

Pri pripravi strokov graha in tudi samih zrn je najpomembneje, da grah ne izgubi sveže zelene barve in hrustljavosti. V ta namen že stara gospodinjska modrost pravi, da je treba v vodo, v kateri se kuha grah, dodati za noževo konico sode bikarbone. Po kuhanju tako grah obdrži svojo živo zeleno barvo in tudi obliko, če ga hitro postrežemo. Druga možnost je, da grah po kuhanju za kratek čas damo v mrzlo vodo in ga nato popečemo na koščku masla. Tudi pri tem je pomembno, da grah pripravimo zadnji trenutek, saj tako ne bo izgubil hrustljavosti. Če želimo uporabiti sveži grah, pazimo, da bomo pred pripravo natančno odstranili tanke nitke vzdolž odprtine, saj ga bo tako prijetneje jesti.

Kratka zgodovina graha

Življenjska pot tega »plevela« je že kar legendarna, pravljična in polna zgodovine. V času mezolitika, pred več kot 9.000 leti, naj bi divja pravrsta graha močno oteževala delo kmetom na Bližnjem vzhodu in zahodnim Azijcem. Metuljnica je bila namreč vedno tam, kjer ne bi smela biti – nenehno se je vila med pšeničnimi klasi. Ko je grah v smeri severa prišel do Evrope, so ljudje spoznali, kako lahko koristi njihovim poljem. Ugotovili so, da nase veže dušik, s čimer zelo pripomore k rodovitnosti zemlje. Vse bolj priljubljen grah je hitro našel svoje mesto tudi v ljudskih zgodbicah in običajih. Zaradi njega je trpela Kraljična na zrnu graha in tudi Pepelka je lahko ob pomoči golobov ločila grah po načelu »dobra zrnca v lonček, slaba pa v kljunček«. V nasprotju s tem pa je precej bolj nepoznano dejstvo, da so grah včasih dajali mrličem, da bi se bolje počutili.

Biološke značilnosti

Avstrijski znanstvenik in pionir genetike Gregor Mendel ni brez razloga izbral graha za temo svoje raziskave, s katero je želel razkriti skrivnost genetike. Vsaka podvrsta rodu te rastline ima namreč 14 kromosomov, ki se križajo drug z drugim. Zato ni čudno, da so se do danes razvile že vse mogoče sorte graha. Med več kot tisoč poznanimi vrstami graha so najbolj značilni luščnik, sladkorni grah in mozgovec. Grah zraste na rastlinah, ki so lahko visoke do največ dveh metrov in imajo obliko grma. Zasadimo ga spomladi.

Za zdravje in telo

S pomočjo Gregorja Mendla je grah dobil trdno mesto v naravoslovnih raziskavah. Tako se zaradi znane genetske strukture ne pojavlja le v vseh možnih literaturah, temveč so grahu na sledi tudi zaradi zdravstvenih interesov. Grah, ki je poln beljakovin, naj namreč ne bi preprečeval le vnetja slepiča, ampak naj bi vplival tudi na tvorbo hormonov pri ženskah in zmanjševal plodnost. V nasprotju s tem pa je popolnoma brez dvoma dokazano, da grah poleg beljakovin vsebuje veliko folne kisline, kalija, vitamina B in magnezija.

Avtor: Jazkuham.si

Komentarji0

Še ni komentarjev.

Dodaj komentar
Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih