bolha.com MojeDelo.com
(Fragaria ananassa)

Jagode

Na kaj moramo biti pozorni pri pripravi jagod?

Kljub temu, da je ta sadež tako predrzno okusen, ga je zelo enostavno uporabljati. Preden jagode zaužijemo jih moramo le dobro oprati in že jih lahko uživamo cele ali narezane na majhne koščke. Priporočljivo je, da jagode zaužijemo čim prej, saj zelo hitro oslabijo. Pri tako okusnem sadju pa to zagotovo ne predstavlja velikega problema.

Biološke značilnosti
Danes ta rožnica uspeva skoraj po vsem svetu. Različno gojene sorte jagod lahko, glede na podnebne razmere, kar najbolje prenašajo vročino ali mraz. Danes poznamo več kot 600 različnih sort, med katerimi so tudi tiste, ki imajo plodove večkrat na leto. Vsekakor je to, kar obožujemo kot rdeče sadeže, le navidezen plod oziroma odebeljeno cvetišče rastline. Pravi sadeži so male rumene pikice na jagodah. Med seboj se jagode ne razlikujejo le v velikosti in barvi (poznamo jih v skoraj vseh odtenkih rdeče), temveč tudi v intenzivnosti okusa. Tako imajo majhne gozdne jagode povsem drugačen okus kot običajne, velike jagode.

Za telo in zdravje
Že samo pogled na živordeče sadeže v nas sproži pravo zadovoljstvo, zato ni čudno, da jagode zelo cenijo tudi slikarji tihožitij. Da sploh ne govorimo o njihovem veličastnem sladkem okusu… Vendar jagode zmorejo precej več: imajo malo kalorij in z veliko vitamina C ščitijo pred neprijetnimi poletnimi prehladi. Imajo tudi veliko kalija, ki je pomemben za živce in mišice. Skrbijo za odvajanje vode iz telesa in s svojim bogastvom mineralov uskladijo ravnovesje mineralnih snovi. Vseeno pa morajo biti nekateri ljudje pri jagodah pazljivi: ti sadeži namreč pri alergikih povzročijo kožne izpuščaje, ki pa kmalu izginejo.

Zgodovina jagode
Gozdne jagode so že stoletja poznane kot droben užitek, ki ga ponuja gozd. Odkrili so jih že v 2. stoletju pr. n. št. (v pozni bronasti dobi) v Grčiji. Tudi v času Rimljanov so jih vseskozi poznali. V primerjavi z majhnimi, a bolj okusnimi gozdnimi jagodami, so današnje jagode, ki jih uživamo predvsem poleti, razvili precej pozneje. Jagode, ki danes ne smejo manjkati na nobenem sadnem krožniku, so rezultat križanja med dvema vrstama gozdnih jagod, ki so v 18. stoletju rasle v Franciji in na Nizozemskem. To vrsto so nato velikokrat križali z gozdnimi jagodami iz Virginije in večjimi jagodami iz Čila – tako so nastale različice jagod, kot jih poznamo danes.

Avtor: jazkuham.si

Komentarji0

Še ni komentarjev.

Dodaj komentar
Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih