bolha.com MojeDelo.com
(Daucus carota ssp. sativus)

Korenje Korenček

Na kaj moramo biti previdni pri pripravi korenja?
Kot nam že latinsko ime
daucus carota sativus 
izda je korenček odličen vir beta karotena. Da lahko telo vnovči dragocene karotene, bi morali hrustljavo zelenjavo vedno pripravljati z oreščki, oljem, jogurtom ali smetano, saj lahko telo šele v povezavi z maščobo iz njih tvori vitamin A. Kako bomo kombinirali korenček je prepuščeno naši domišljiji. Redkokatera zelenjava se v kuhinju uporablja na tako veliko različnih načinov kot korenček. Surov, nariban, piriran, kuhan ali glaziran, kot prigrizek, solata, juha, priloga ali sladica- oranžna hrustljava zelenjava ne sme manjkati v nobeni kuhinji.

Kratka zgodovina korenja
Korenine korenja dobesedno segajo globoko v zemljo preteklosti. Arheološki dokazi iz švicarskih kolišč vsebujejo semena divjih vrst korenja, ki so jih uporabljali že 2.000 let pred Kristusom. Tudi na njihovo slikovno upodobitev ni bilo treba dolgo čakati. Prva znana slika daljnega prednika korenja je v Konstantinoplu nastala že 500 let pred Kristusom. Takrat niso naslikali oranžnih korenov, kot jih poznamo danes, temveč nekdanje divje vrste, ki so imele na videz le malo skupnega z današnjim korenjem. V Franciji in Italiji so na primer do renesanse poznali le rdečevijoličaste sorte korenja, ki pa niso bile najbolj okusne. Šele v 17. stoletju se je na Nizozemskem pojavilo tako korenje, kot ga poznamo danes.

Biološke značilnosti
Korenje, kot ga poznamo danes, je križanec med nekdanjimi divjimi vrstami in »velikanskim korenjem«, ki raste ob Sredozemlju. Celotna rastlina meri med 50 in 80 centimetri in ima poleti belorumene cvetove. Kakovost korenja ocenjujejo na podlagi razmerja med sredico in skorjo. To pomeni, da je korenje z malo olesenele sredice bolj kakovostno in ima tudi boljši okus. Ker ima korenje najraje toplo in milo podnebje, ga danes najpogosteje pridobivajo v rastlinjakih. Iz tega razloga ga lahko v trgovinah kupimo čez vse leto. Korenje, ki raste na prostem, mora biti nujno pobrano pred prvo zmrzaljo.

Za telo in zdravje
Poleg vitamina A vsebuje korenje tudi veliko kalija, vitaminov C in B, folne kisline ter magnezija. Splošno znano je, da korenje dobro vpliva na vid, poleg tega pa ima tudi veliko drugih pozitivnih lastnosti. Pomaga proti krčem in blagodejno deluje na črevo in želodec. Zato je kot dietna hrana pogosto na jedilnikih ljudi, ki imajo težave z diarejo ali bolečinami v želodcu. Tudi za krepitev jeter je priporočljivo vsak dan spiti kozarec korenčkovega soka. Korenje dobro očiščuje kri in pomaga porjaviti kožo.

Na kaj moramo paziti pri kuhanju
Korenje vsebuje veliko beta karotina. Da lahko telo dobro izkoristi dragoceni karotin, bi morali to hrustljavo zelenjavo vedno pripravljati z orehi, oljem, jogurtom ali stepeno sladko smetano. Šele s povezavo maščob in karotina lahko namreč telo ustvari vitamin A. Kako in s čim boste kombinirali korenje, ostaja vaša odločitev. Redkokatero zelenjavo lahko uporabimo na toliko različnih načinov: lahko ga jemo surovega, narezanega, pretlačenega, kuhanega ali glaziranega, lahko ga uporabimo v solati, juhi, kot prilogo ali za sladico – ta hrustljava oranžna zelenjava ne bi smela manjkati v nobeni ustvarjalni kuhinji.

Avtor: Jazkuham.si

Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih