bolha.com MojeDelo.com

Kulinarična uspešnica: slanina Specialiteta, brez katere ne gre

Deli:
Facebook
Twitter

Običajna slanina, ki jo lahko kupimo v prodajalnah z živili, se pridobiva predvsem iz svinje. Slanina je plast maščobe med mišicami in kožo. Toda ne obstaja le ena vrsta.

Hrbet, trebuh ali raje bok?
Razlikujemo tri osnovne vrste slanine: s hrbta, trebuha in bokov. Hrbtna oz. mastna slanina je mastno tkivo, ki se nahaja na hrbtu svinje. Ta vrsta slanine se običajno uporablja pri kuhanju, saj z njo izboljšamo okus pustega mesa, ki tako postane bolj mastno. Drobno narezana slanina se uporablja za klobase, na primer za salame. V obliki narezka pa je nepogrešljiv del vsake prigrizka ali malice.

Trebušna slanina je prepredena z mišičnim mesom in jo lahko kupimo tudi brez rebrnih kosti. Ta oblika slanine je najpogosteje prekajena ali dimljena. Je klasična slanina za zajtrk, ki jo spečemo še surovo. V obliki popečene kocke pa je okusna sestavina, s katero zabelimo enolončnice.

Svinjski bok imenujemo panceta. V primerjavi z ostalima vrstama slanine je to meso suho in mehko. Prodaja se večinoma prekajena in je najsočnejša, če jo v celem kosu dušimo na manjšem ognju. Koža in mastno tkivo ostaneta na njej. Lahko jo narežemo na tanke rezine in popečemo za zajtrk. Hrbtno slanino v surovi obliki označujemo kot „zeleno“ slanino, trebušno pa kot potrebušino.

Priljubljena je tudi italijanska panceta (pancetta), trebušna slanina, ki je preraščena z mastjo in jo lahko kupimo svežo, dimljeno ali sušeno na zraku. Začinimo jo lahko z muškatnim oreščkom, cimetom, nageljnovimi žbicami ali poprom. Če jo želimo postreči na izviren italijanski način, jo moramo narezati na tanke rezine in ponuditi s krepkim kruhom. Rigatino je vrsta pancete iz kože, ki jo jedo predvsem v Toskani. Trebušno slanino na kalabrijski način pa se pripravi tako, da so jo najprej posoli in nato po okusu začini s črnim poprom in čilijem.

Slanina iz Ziljske doline
Bogate tradicije slanine pa nima le Italija. Stari potopisi, opisi kmečkega inventarja in prehrambeni načrti služinčadi namreč pričajo, da slanino že vse od 15. stoletja pridobivajo tudi v Ziljski dolini. Ziljsko slanino je odlikovala predvsem dolga obstojnost; slanina je bila kvašena, hladno prekajena in je dozorela v posebnih prostorih. Zunanjost je zlatorumena, prerez pa močno rdeč z belim deležem slanine. Značilna sta torej izrazita rdeča barva in snežno bela mast. Slanina iz Ziljske doline ima zmerno slan, izrazito prekajen in dimljen ter rahlo začinjen okus.

Velika raznolikost – majhen želodec
Slanina je zelo raznolik mesni izdelek, ki ga lahko postrežemo surovega, skuhanega ali dušenega. Pretiravati pa z njo ne smemo, če pazimo na svojo postavo, saj navsezadnje vsebuje skoraj izključno mastno tkivo. Toda v zmernih količinah je slanina prava specialiteta.

Avtor: Jazkuham.si

Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih