bolha.com MojeDelo.com
(Carum carvi)

Kumina

Na kaj moramo biti pozorni pri pripravi?

Zaradi stimulativnega učinka na prebavo, ki ga doseže kumina, je ta začimba priljubljen dodatek predvsem pri krepkih jedeh. Kumino lahko večinoma kupimo v celem zrnju ali zmleto. V obeh primerih jo preprosto dodajamo jedi. Za intenzivnejši okus jo jedem dodajamo približno deset minut pred koncem kuhanja. Tako najbolje ohranimo aromo. Navdušencem nad kumino poleg tega svetujemo, da celo kumino malce nasekljajo in tako poskrbijo za še večji užitek. Tisti, ki jih zanimajo bolj sofisticirane izvedbe začimbe, si jo lahko postrežejo v obliki žgane pijače Aquavit ali likerja Alasch, ki v obliki digestiva, tako kot začimba sama, dobrodejno vplivajo na želodec.

 

Kratka zgodovina kumine

»Kruh s kumino prinaša smrt«. Brez skrbi, ta rek ni nikoli zadeval splošne skupnosti, temveč je prihajal le iz ust čarovnic. Prav nasprotno, kumina je ena izmed arheološko najbolj zgodaj dokazanih začimb, a ni povsem jasno, ali so kumino že pred več tisočletji uporabljali kot začimbo. Svoj zmagoslavni pohod je začela najpozneje v srednjem veku, a je preteklo še nekaj časa, preden je kumina v srednjeevropski kuhinji zavzela tako trdno mesto, kot ga ima danes. Šele v 16. stoletju je ta začimba postala bolj priljubljena predvsem zaradi svojega okusa in pomirjujočega delovanja na trebuh. Tako so ljudje včasih postavili lonec s kumino pod posteljo otroka, da bi mu zagotovili miren spanec, in čarovnice so se po ljudskem mišljenju le malo stvari bale bolj kot kumine. Od tod izvira rek, omenjen na začetku. Zdaj vemo, da kumina nobeni duši ne naredi nič žalega, temveč v naših krajih začini predvsem mastne jedi in tako vsakomur dobro dene.

Biološke značilnosti

Kumina je rastlina, ki jo močno cenijo predvsem v Evropi. Uspeva od dve do več let, kar pomeni, da lahko semena pridobimo šele po dveh letih. Rastlina zraste od 50 centimetrov do enega metra v višino in ima nežne belorožnate cvetove v obliki kobula. Majhni sadovi rjavosive barve, ki zrastejo na posameznih cvetovih, so dolgi od tri do sedem milimetrov in po obliki spominjajo na rogljič. Čeprav ime kumina izvira iz latinskega izraza cuminum, ki označuje orientalsko kumino, ju ne smemo zamenjevati. Ne razlikujeta se le na podlagi botaničnih lastnosti, temveč imata tudi popolnoma drugačen okus.

Za zdravje in telo

Ker so ljudje že pred stoletji uporabljali lonček s kumino, da so otrokom olajšali spanje, pomeni, da so se že takrat zavedali koristnih lastnosti kumine pri prebavnih težavah. Danes kumino uporabljamo v obliki zdravil, čajev in olj, a tudi kot liker, ki uspešno pomaga pri številnih prebavnih težavah – pri bolečem želodcu, občutku napetosti in trebušnih krčih.

Avtor: jazkuham.si

Komentarji0

Še ni komentarjev.

Dodaj komentar
Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih