bolha.com MojeDelo.com

O čokoladni sreči in drugih substancah Vsebina čokolade

Deli:
Facebook
Twitter

Kakšne sestavine so pravzaprav v čokoladi in ali res vzbuja občutek veselja? In še: Čokolada redi le, če jo pojemo v ogromnih količinah!

  • Teobromin stimulira centralni živčni sistem. To nas zbudi in omogoča, da smo skoncentrirani. Čokolada za domače živali: pri psih in mačkah je teobromin smrtno nevaren, saj njihov metabolizem te sestavine ne presnavlja.
  • Kofein: poživljajoč učinek kofeina pri uživanju čokolade sicer opazimo, vendar je ta v zelo majhnih količinah. Flavonoidi so snov, ki pozitivno vpliva na srce in krvni obtok. Znanstveniki so ugotovili, da lahko majhna tablica temne čokolade vsebuje toliko favonoidov kot šest jabolk. Poudarek je na besedi »lahko«, saj je vsebnost odvisna od predelave, kjer se lahko uniči veliko flavonoidov. 
  • Magnezij je idealen proti stresu in dober za presnovo
  • Kalcij je graditelj kosti
  • Železo dobavlja celicam kisik in je udeleženo pri produkciji krvničk.
  • Lecitin uporabljajo pri produkciji čokolade kot emulgator. Običajno se uporablja sojin lecitin in le od proizvajalca je odvisno, ali bo uporabljal gensko predelan lecitin ali ne. Lecitin je v ponudbi tudi kot prehransko dopolnilo, saj izboljšuje koncentracijo, pozitivno vpliva na tekočnost krvi in upočasnjuje staranje.
  • Polifenoli so antioksidanti, ki jih najdemo tudi v vinu in zelenem čaju. Lovijo tako imenovane agresivne radikale ter varujejo pred rakom in srčno kapjo.

O kakavovem maslu

Kakavovo maslo je posebna surovina, ki nastane pri predelavi kakava. Ta ne poteka nič drugače kot pri stiskanju bučnih semen, le da v tem primeru stiskamo kakavova zrna. Zlatorumeno, bistro kakavovo maslo, ki priteče ven, se hitro strjuje. Pri proizvodnji čokolade potrebujemo več masla, kot ga vsebujejo kakavova zrna, zato se dodaja tudi kakavovo maslo. To maslo ima rahel okus po čokoladi in ga zaradi njegovih negovalnih lastnosti uporabljajo tudi v kozmetiki.

Po zakonu so dovoljena nadomestila za kakavovo maslo, nadomestimo ga lahko z drugimi rastlinskimi maščobami, kot sta kokosova in palmova maščoba.

O čokoladni sreči in drugih substancah

Prve, ki so občutile posebne lastnosti uporabe kakava, so bile starodavne civilizacije Latinske Amerike. Olmeki, Maji in Azteki so pri svojih bogoslužnih ritualih ali pa kot poživilo na praznovanjih uporabljali napitek »xocoatl«, ki bi bil za naš okus verjetno nekakšen ogaben zvarek.

Ko so kakav prinesli v Evropo, so bili ljudje evforični, saj so imeli čokolado za magičen eliksir, ki pomaga do boljšega zdravja in počutja, in se spraševali, zakaj ima takšen učinek.

Od takrat se piše, raziskuje in razmišlja o tem, zakaj nam da čokolada občutek sreče. Razlog za to je verjetno hrepenenje po toplini in zato čokolada ljudem dene dobro. Kakav je čista energija, saj v sebi hrani toploto. Rastlinska maščoba, ki je je v čokoladi veliko, je nastajala pod sončnimi žarki.
Nekoč je človek, da bi razkril njeno skrivnost, začel analizirati sestavine čokolade. Povzročitelja občutka sreče sta feniletilamin in serotonin. Če pomislimo, da je naše telo odvisno od serotonina, ki ga dobimo s sončnimi žarki, potem ni čudno, da na severu Evrope ljudje pojejo veliko več čokolade kot tisti na jugu Evrope. Da ne govorimo o tem, da imajo gojitelji kakavovca potrebo po tem, da prispevajo k pridelavi čokolade, ki daje občutek topline.

Skoraj vsi otroci ljubijo čokolado. Mogoče zato, ker jemljejo srečo kot nekaj samoumevnega in ne mislijo na to, da bi lahko bilo kako drugače. Na podlagi ankete bi se veliko žensk raje odpovedalo seksu kot čokoladi. Čisto razumljivo je, da moškim takšni rezultati niso všeč, ampak takšne stvari je treba pač vzeti v zakup, saj daje čokolada prav tako občutek sreče.

Znani francoski gastrozof Jean Anthelme Brillat-Savarin je v svojem delu Psihologija okusa celotno poglavje posvetil čokoladi. V njem se je natančno ukvarjal z učinkom čokolade. O ženskah, ki ljubijo čokolado, je zapisal: »Ženske, katerih sladkosnednost se kaže v ljubezni do sladkanja, imajo lepe obrazne poteze, so prijetne, imajo lepo postavo in imajo poseben način govora.«

Sestavine sreče v čokoladi

Za nekatere znanstvenike je posebnost čokolade zgolj v njeni kemijski sestavi: peniletilamin, na kratko PEA, je kemijska spojina, ki se sprošča v telesu, ko je človek srečen ali sveže zaljubljen. Ljudje smo takrat optimistični, družabni in temperamentni. Pri neuspehih in težavah pa se stopnja PEA-vrednosti zniža, potem smo žalostni in potrti. Čokolada vsebuje omembe vredno vsebnost te snovi.

Serotonin se vedno omenja v povezavi s čokolado – ta vsebuje veliko triptofana, ki je potreben za gradnjo serotonina v možganih. Nemški strokovnjak za prehranjevanje in dietetiko je menil: »Zanimivo je, da je v ženskih možganih pol manj serotonina kot v moških. To je verjetno razlaga za pogosta nihanja v razpoloženju in posledični fenomen hrepenenja po čokoladi.«

Anandamid je tudi v hašišu in morfiju ter deluje na dele možganov, ki so odgovorni za občutek sreče in poželenja. V čokoladi najdemo sicer zelo majhne količine te snovi, zato ni strahu, da bi nas zasvojila. Če bi se hoteli približati takšni količini, ki bi povzročala zasvojenost, bi morali pojesti 20 kilogramov mlečne čokolade.

Čokolada je zdrava in ni treba, da redi!

Ne le, da je čokolada okusna in da nam zbuja občutke sreče, ampak je tudi zdrava. Na splošno lahko rečemo, da so vse njene sestavine pomembne in zdrave.

Kot vedno pa moramo brati tudi drobni tisk. Kdor jé čokolado, ki vsebuje veliko sladkorja, maščob ter industrijskega kakava in ki jo obdelajo s kemikalijami, naj ne misli, da je z vnosom takšne čokolade zase in za svoje zdravje naredil kaj dobrega. Čokolada, ki je dobra za zdravje, mora imeti visok delež kakava in kakovostne sestavine. Čokolada redi le, če jo pojemo v ogromnih količinah.

Čokoladi je bila pripisana tudi odgovornost za slabo kožo, raziskave pa so pokazale, da med čokolado in mozolji ni nobene povezave.

Pri čokoladi prav tako ne najdemo vzrokov za alergije, glavobole in zaprtost, tudi za visok nivo holesterola ni odgovorna čokolada. Kakavovo maslo vsebuje stearinsko kislino. V nasprotju z drugimi nasičenimi maščobnimi kislinami ta nima nobenega vpliva na raven holesterola in celo znižuje skupno vrednost holesterola.

Miti in legende

Govorica, ki je polnila naslovnice časopisov in ki je prestrašila "pol sveta", je bila novica o čokoladi s krvjo. Neki zasebnik je leta 1995 hotel patentirati čokolado, ki bi vsebovala živalsko kri. Ni znano, kaj je tega človeka pripeljalo k takšnemu dejanju, saj ni nobenega razloga za to, da bi pridelovali takšno čokolado. Patenta niso nikoli izdali.

Še ena legenda, ki jo bo zelo težko izkoreniniti, je ta, da je kakav odgovoren za slabe zobe pri otrocih, vendar tudi to ne drži. Na podlagi novih spoznanj so ugotovili, da tanin, ki je sestavina kakava, upočasnjuje aktivnost ustnih bakterij. Sledi oksalne kisline preprečujejo nastajanje kisline. Zraven spada še učinkovanje kalcija in fosforja, ki pripomoreta k mineralizaciji zob. Edina sestavina, ki škodi, je sladkor, ki pa se mu lahko izognemo, če se sladkamo s čokolado z visokim deležem kakava.

Avtor: Jazkuham.si

Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih