bolha.com MojeDelo.com
(Lycopersicon esculentum)

Paradižnik

Na kaj moramo paziti pri kuhanju

Že ko kupujemo paradižnik, moramo biti pozorni na kakovost. Če je paradižnikov olupek čvrst in gladek ter se pri rahlem pritisku vda, ga lahko brez skrbi kupimo. Pri običajni sobni temperaturi lahko paradižnik uporabimo še približno en teden po nakupu. Če pri kakem receptu potrebujete olupljen paradižnik, se ne prestrašite, saj je olupek – če to naredite pravilno – mogoče z lahkoto odstraniti. Paradižnike za od 30 do 60 sekund položite v vrelo vodo, nato pa jih pod mrzlo vodo ohladite. Zdaj boste olupek z nožem zlahka odstranili. Ko pripravljate paradižnike, se izognite aluminijastim loncem, saj kisline v paradižniku aluminija ne prenašajo dobro in se v aluminijasti posodi navzame kovinskega okusa.

Zgodovina paradižnika

Korenine »zlatega jabolka« (italijansko pomodoro) segajo v visoke južnoameriške Ande, kjer je v plodni obalni ravnini Ekvadorja, Peruja in Bolivije uspevala prva tropska divja vrsta paradižnika. Za paradižnik, kakršnega poznamo danes, pa se lahko zahvalimo Aztekom. Ti so rastlino (v azteškem narečju tomatl, kar pomeni nabreknitiširiti se) prvotno pridelovali v dolinskih predelih Mehike. V času geografskih odkritij Krištofa Kolumba se je ta prvovrstna zelenjava sicer razširila tudi v Evropo, vendar pa je bila do 19. stoletja priljubljena zgolj kot okrasna rastlina. Takrat je paradižnik veljal za afrodiziak in strupeno rastlino, saj naj bi listi in steblo vsebovali strupen alkaloid – solanin. Paradižnik se je kot živilo uveljavil šele po prvi svetovni vojni, danes pa spada med tiste vrste zelenjave, ki se jih na svetu poje največ.

Biološke lastnosti

Rdeča, sočna zelenjava krompirju ni podobna le v svoji zgodovini, temveč tudi v botaničnem smislu, obe svetovno priljubljeni rastlini sta si namreč sorodni. Tako kot krompir tudi paradižnik spada v skupino razhudnikovk. Plodovi zrastejo na grmasti ali pritlehni rastlini in v botaničnem smislu niso sadeži, temveč jagode, ki zrastejo enkrat na leto. Paradižnik očara s svojo raznovrstnostjo, pojavlja se namreč v veliko različnih oblikah: okrogli, ovalni, rebrasti, nekateri imajo obliko steklenice ali hruške. Da se lahko v tej raznovrstnosti znajdemo, se na tržišču razlikuje med tremi različnimi tipi: okrogli in gladki paradižniki (na primer češnjevec), rebrasti paradižniki nepravilnih oblik (na primer volovje srce) in podolgovati, ovalni paradižniki v obliki hruške (na primer pelati).

Za telo in zdravje

Nekdanje prepričanje, da je paradižnik škodljiv za človeški organizem, je že davno ovrženo. Ta vitka zelenjava vsebuje veliko kalija, vitamina C in B ter folnih kislin. Zaradi rdečega barvila likofin je paradižnik posebno pomemben antioksidant, kar pomeni, da je dobro preventivno sredstvo pred rakavimi obolenji, zaradi bogate sestave lahko namreč nevtralizira proste radikale v telesu. Paradižniki poleg tega povečujejo tek, čistijo telo in poživljajo prebavo.

Avtor: Jazkuham.si

Komentarji0

Še ni komentarjev.

Dodaj komentar
Išči Išči po kategorijah