bolha.com MojeDelo.com
Delikatese iz gozda in polja

Plevel primeren kot hrana: zdravo in ugodno

Raste na poljih, njivah in ob gozdnih poteh. Razrašča se v naših vrtovih in jezi marsikaterega vrtnarja - to je pravi plevel. Vendar poznamo tudi uporaben plevel. Gozdne in poljske delikatese lahko obogatijo domačo kuhinjo vseh sladokuscev in nam omogočijo mnogo vrhunskih kulinaričnih užitkov.

Samorasle rastline za v kuharski lonec
Divja zelišča ter divje rastline imenujemo plevel in so bila nepogrešljiva sestavina jedilnikov v preteklosti. Skozi čas so jih izpodrinile kultivirane rastline, danes pa spet počasi prihajajo nazaj v visoko kuhinjo. Divja zelišča so užitne zelnate rastline, ki niso gojene ampak rastejo v naravi. Imajo intenzivnejši okus, kakor gojene rastline in jih lahko brez težav nasadimo na svojem vrtu.

Klasični regrat
Divja zelišča so prave energetske bombe. Spomladi je regrad že prava klasika. Ima zelo dober okus, poleg tega pa pospešuje delovanje ledvic, žolča, jeter, presnove in krepi obrambni mehanizem telesa. Najbolj priljubljen je kot solata, ki jo pripravimo iz svežih regratovih listov in kuhanega krompirja, po želji pa mu lahko dodamo tudi bučno olje. Narezan na koščke je primeren za v juhe, omake, namaze ali kot dodatek k zelenjavi. Če ga dušimo, postane podoben špinači. Cvetovi so čudoviti za čaj ali sok, ki ga naredimo na podoben način kot bezgovega.

Okusne divje rastline
Kislico ne imenujemo kislica kar tako, ampak ker je ima resnično kiseli okus. Najbolj je primerna kot začimba za solate, juhe, pireje, ribe, zeliščno maslo ali slane palačinke. Vrhunec je zagotovo juha iz kislice.
Iz čemaža ali koprive lahko naredimo špinači podobno jed, prav tako pa sta zelo primerna za nadev testenin ali raviolov. Pri nabiranju čemaža moramo biti zelo pazljivi, saj ga lahko hitro zamenjamo s strupeno šmarnico.
Zelo okusna je tudi regačica, poznana tudi pod imenom božja milost. Iz kuhanih svetlozelenih listov lahko naredimo zelo okusen pire. V manjših količinah pa je regačica zelo dober nadomestek za petršilj.
Rman lahko v kuhinji uporabimo kot začimbo ali zelenjavo. Spomladanski lističi popestrijo solato in so nadvse zdravi, saj vsebujejo eterična olja.

Pisani krožnik
Tudi cvetovi raznega plevela so primerni za uživanje, vendar le če niso bili kemično obdelani. Užitni so cvetovi vrtnice, čemaža, marjetice, španskega in navadnega bezga, regrata, drobnjaka, detelje, sivke, ognjiča ali sončnice. Stupeni so cvetovi negnoja, oleandra, šmarnice, preobjede, božične zvezde in volčje češnje.

Nasveti za nabiranje
Za divje rastline in rože velja: nabirajmo samo tiste, ki jih zagotovo poznamo in jih lahko jasno opredelimo. Najboljši čas za nabiranje je v dopoldanskem času, takrat so zelišča najbolj sočna in vsebujejo največ eteričnih olj. Divjih rastlin ne smemo nabirati, kadar so v veliki meri izpostavljene onesnaževanju, na primer ob zelo prometnih cestah. Pozorni moramo biti tudi na izgled rastlin. Če imajo obgrižene in obarvane liste, jih raje ne nabirajmo. Rastlin ne smemo nikoli izpuliti skupaj s korenino. Najbolje je, če rastlino nežno odrežemo z nožem – saj morajo divje dobrote ponovno pognati.

Avtor: jazkuham.si

Komentarji0

Še ni komentarjev.

Dodaj komentar
Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih