bolha.com MojeDelo.com

»V burek me je prepričal šele Ali En« Trkaj o svojih prehranjevalnih navadah

Deli:
Facebook
Twitter

Nadarjeni »rimotvorec« pravi, da v kuhinji ni tuj, vendar njegove specialitete nastajajo v studiu.

Kako bi opisali svoje prehranjevalne navade?

Menim, da so vedno boljše. Poskušam živeti zdravo, berem knjige o prehrani, malo študiram ajurvedo in opuščam hrano, ki ni primerna zame.

So se vaše prehranjevalne navade z leti kaj spremenile?

Pri 16, 17 letih sem postal vegetarijanec, zdaj pa iščem ravnotežje med dobro in zdravo hrano. Tisto, kar se zdi ljudem okusno, na žalost ni zdravo in obratno.

Kaj je vaša najljubša jed in katere hrane ne marate?

Ko sem jedel meso, nisem prenesel jetrc, zdaj pa ne maram nekaterih jogurtov, ki imajo okus po milu. Presladke stvari mi tudi ne potegnejo več in vse, kar se mi zdi bolj plastično od plastike, raje zanemarim. Pici pa definitivno ne morem reči na svidenje, saj je res okusen kliše in dokaz več, kako si lahko ljudje, ki nimajo denarja, izmislijo najboljše reči, ki prevzamejo celoten svet.

Katero jed sami najboljše pripravite?

Špagete in hrano iz sadja, različne džuse, šejke .... Nisem najboljši kuhar, pa ne zato, ker ne bi imel talenta, ampak preprosto zato, ker se kuhi ne posvetim dovolj. Namesto tega raje delam specialitete v studiu, zato pa zmanjka časa za kuhinjo.

Ali obstaja hrana, na katero vas vežejo posebni spomini?

Burek. Nisem ga jedel, dokler nisem slišal Ali Enove pesmi. Potem sem ga začel jesti, vendar mi še vedno ni bil dober, pa sem si kar govoril, da mi je, ker mi je bila pesem tako všeč, da ni bilo možnosti, da bi me hrana pustila na cedilu. No, zdaj ga imam zelo rad. Najslastnejši v Ljubljani je savski burek na Luize Pesjakove ulici ali ob bencinski črpalki na Šmartinski.

Ali obstaja hrana, ki se je ne morate naveličati?

Ponavljajoča se resnica, a še enkrat rečem pica!

Kako pogosto jeste v restavraciji oziroma zunaj doma in kaj izberete največkrat?

Rad imam gostilne, v katerih me poznajo, da mi ni treba sploh naročevati, ampak mi, ko me zagledajo, kar sami prinesejo na mizo. Ta domačnost mi je res pri srcu, zato kadar grem jest ven, jem tisto, kar je na meniju za malico. Nisem preveč razvajen in siten, sem raje hvaležen in pojem do konca, tudi če mi ponujeno kak dan ni najbolj všeč. Drugače je, ko grem ven jest z damo; takrat si privoščim bolj nobel restavracije in rad eksperimentiram. Včasih sem zelo zadovoljen, drugič ostanem lačen, tako da moram potem še kaj dopolniti na štacjonu. Uh, zakaj bi se zadrževal pri eni hrani, če pa imaš na voljo ves meni, a ne?

Avtor: Jazkuham.si

Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih