bolha.com MojeDelo.com
(Crocus sativus)

Žafran

Na kaj moramo biti pozorni pri pripravi?

Žafran ne obarva le jedi in oblačil, temveč poskrbi tudi za rahlo grenek in zelo aromatičen okus. Za dober rezultat v loncu običajno zadostuje že deset cvetov, ki jih moramo pred uporabo vedno namočiti v vodi, vinu ali limoninem soku, da nato dobimo želeno močno in enakomerno rumeno barvo. Čas, kdaj jedi dodamo žafran, je odvisen od tega, kaj imamo raje – več barve ali okusa. Tako kot pri vseh začimbah največ arome ostane, če ga dodamo šele ob koncu kuhanja. Za pisan in okusen užitek pa bo poskrbljeno v vsakem primeru.

Kratka zgodovina žafrana

Kdor meni, da Evropa, ki jo je zapeljal oče bogov Zevs, spremenjen v bika, in prebivalci mesta Melk v Spodnji Avstriji nimajo nič skupnega, se pošteno moti: obojim je skupno to, da so zasloveli z nabiranjem žafrana. Evropa je nabirala rdeče brazde žafrana, da bi pridobila močno rumeno barvilo. V času Rimljanov in Grkov je bila ta rumena začimba poznana še pod imenom krokos. Pri kuhanju je niso uporabljali, temveč so je cenili predvsem zaradi njene barve. To barvilo so kar naprej uporabljali za Atenina oblačila in kot dodatek k vodi, v kateri se je kopal rimski cesar Elagabal. Šele z Arabci je ta začimba, ki se je odslej imenovala žafran, postala cenjena tudi v evropski kuhinji. Celo tako zelo, da so se na trgu pojavili številni ponaredki – fenomen, ki se še danes ni končal. Prebivalci avstrijskega mesta Melk so prepričani, da žafran ne uspeva le na južnih poljih, temveč tudi pri njih. Podnebna sprememba jim je namreč omogočila, da so lahko med 15. in 19. stoletjem pridobivali najboljšo sorto žafrana v Evropi, Crocus austriacus.

Biološke značilnosti

Kot lahko sklepamo že iz latinskega in grškega imena, začimbo žafran res pridobivamo iz cvetov žafrana. Z žafrana, ki cveti jeseni in zelo spominja na tistega, ki cveti pomladi, poberejo le oranžno-rumene brazde, torej najboljši zgornji del pestiča. Te brazde so zelo drobne, zato je za kilogram žafrana potrebnih približno 15.000 cvetov. Cvetove je treba pobrati zgodaj zjutraj, da ohranijo najboljšo aromo, in nato z roko z vsakega cveta odvzeti brazde. Zato torej ni čudno, da je žafran najdražja začimba na svetu.

Za zdravje in telo

V srednjem veku je bil žafran poznan predvsem kot zdravilo za ženske – babice so ga uporabljale, da so sprožile krče, veljal pa je tudi kot sredstvo za splav. Danes ga cenimo predvsem kot začimbo, ki povečuje apetit in pospešuje prebavo. Nekateri predvidevajo tudi, da žafran pozitivno vpliva na tekočnost krvi in varuje pred arteriosklerozo. Vseeno pa moramo biti pri uživanju te začimbe previdni: običajna uporaba približno 1,5 grama žafrana na osebo na dan je povsem normalna, kdor pa na dan poje več kot pet gramov (to je več kot dva zavojčka) žafrana, tvega resno zastrupitev, bruhanje in črevesne krvavitve.

Avtor: jazkuham.si

Komentarji0

Še ni komentarjev.

Dodaj komentar
Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih