bolha.com MojeDelo.com

Zgodovina čokolade Čokolada - Iz Mehike do vseh dežel sveta

Deli:
Facebook
Twitter

Evforija Evropejcev ob odkritju čokolade je bila enormna

Izvor kakava

Divja različica kakavovca izvira iz območja reke Rio Negro, največjega pritoka Amazonke, in zgornjega toka reke Orinoko. Vendar iz držav, od koder kakav izvira, iz tropskih dežel Srednje in Južne Amerike, kot so Venezuela, Kolumbija, Ekvador in Panama, danes prihaja le pet odstotkov svetovne proizvodnje kakava. Večina pridelave (okoli dve tretjini) pride iz afriških držav, kot so Slonokoščena obala, Gana in Nigerija. Brazilija je po pridelavi na drugem mestu, za Slonokoščeno obalo, sledita pa Malezija in Indonezija, kjer pridelajo ogromno količino kakava. Na svetovnem nivoju na leto pridelajo približno 3,6 milijona ton kakava. Pet do šest milijonov malih kmetov z družinami živi od pridelave kakava in imajo v posesti približno tisoč dreves.

Ko je čokolada prišla v Evropo

Takrat, ko Evropejci še niso imeli pojma o čokoladi, so imeli Olmeki besedo kakav oziroma njihovo besedo zanj »kakawa« že v besednem zakladu. Ljudje, ki so živeli v rodovitnem nižavju v zalivu Mehike, so ta sadež odkrili pred približno 3.000 leti. Kaj točno so naredili z zrni, se ne ve.

Iz časov Majev pa imamo konkretne podatke: poleg slikarij na zidovih so našli tudi posodice, iz katerih so pili kakav. Nekatera plemena so začela trgovati z zrni kakava, ki so jih imeli za plačilno sredstvo. Za enega zajčka so odšteli osem, za sužnja pa sto kakavovih zrn.

Pri Aztekih je imela čokolada že zelo pomembno vlogo, vsekakor kot luksuzna dobrina za bogataše. Uporabljali so jo v religijah in pri ritualih. Za »xocoatl«, kot so čokolado takrat poimenovali, so prepražili kakavova zrna, jih zmleli ter penasto zmešali z vodo in začimbami. Krištof Kolumb je moral biti starokopitnež, saj pri odkritju Amerike ni zaznal pomena kakavovih zrn.

Šele španski osvajalec Hernán Cortés je v 16. stoletju spoznal pomembnost čokolade in jo prinesel v Evropo, kjer je v cerkvenih in medicinskih krogih naletela na neodobravanje. Pri bogatih Špancih pa je vroča čokolada kmalu postala zelo priljubljena, posebno z vaniljo, medom in začimbami. Neka andaluzijska ljubezenska pesem pravi: »Kdaj bo prišel dan, blaženo jutro, ko nama bodo prinesli vročo čokolado v posteljo?«

Španci so imeli monopol nad trgovanjem s čokolado, zato so to specialiteto raje ohranjali zase. Preteklo je še sto let, preden so jo spoznali tudi drugi Evropejci: »Beautiful people« (lepi ljudje) takratnega časa so bili popolnoma navdušeni nad tem indijanskim napitkom. Med tremi tako imenovanimi toplimi napitki poželenja: čajem, kavo in čokolado je bila zadnja najbolj priljubljena in najdražja.

V Londonu so začele nastajati prve javne čokoladnice: tam je bilo precej veselo, kar pa ni čudno, saj so Britanci čokolado zmešali z viskijem ali vinom.

Niso pa vsi ljudje dobro sprejeli čokolade: dunajski zdravnik Johann Michael Haider je bil zaradi svoje disertacije o čokoladi precej nepriljubljen. Označil jo je za »hrano z Venere« in jo hotel prepovedati vsaj vernim ljudem. Več ni bilo potrebno: jeza ogorčenega dunajskega duhovništva naj bi zahtevala zažig zapisa in razrešitev profesorja, ki so mu pripisali odgovornost za škandal.

Uradno je čokolada v Avstrijo prišla leta 1711, ko je cesar Karel IV. svoje bivališče iz Madrida preselil na Dunaj. V ZDA pa so čokolado spoznali šele leta 1755. Zmagovalnega pohoda čokolade – takrat sicer še v obliki napitka – ni bilo več mogoče ustaviti.

Svet čokolade in nove tehnike izdelovanja

Evforija Evropejcev ob odkritju čokolade je bila enormna. Nekateri so bili tako nori na ta čarobni napitek, da so popili do šest lončkov na dan. Vse več ljudi se je ukvarjalo s čokolado in tako je na trg prišlo veliko revolucionarnih oblik te dobrine.

Prvi podvig je uspel Nizozemcu van Houtenu, ki je odkril postopek za izdelovanje kakava v prahu. Leta 1828 mu je uspelo s posebnim postopkom ločiti kakavovo maslo od kakavove mase in zadnjo predelati v prah. Prvo tablico čokolade naj bi na trg prinesli Britanci, in sicer v 19. stoletju, pri izdelavi temne čokolade pa so bili prvi Švicarji.

Leta 1875 je Švicar Daniel Peter s pomočjo stroja, ki ga je izumil Philippe Suchard, ustvaril prvo mlečno čokolado na svetu. Konširanje, ki danes velja za umetnost izdelovanja čokolade in je odgovorno za lep lesk čokolade, je izumil Rodolphe Lindt, tudi on je bil po rodu Švicar.

Ni čudno, da je bilo 19. stoletje obdobje tovarn čokolade. V tem času so bile ustanovljene skoraj vse poznane čokoladnice: Fry & Sons v Londonu, Terrys v Yorku, Bensdorp na Nizozemskem, Stollwerk v Nemčiji ter Cailler, Sprüngli, Suchard in Nestlé v Švici. To je le nekaj znanih imen.

Izdelovanje čokolade na prelomu stoletja

V obdobju industrializacije čokolada ni bila več luksuzna dobrina, ampak so jo začeli izdelovati masovno. V 20. stoletju so se po eni strani izboljševale metode izdelovanja čokolade, po drugi strani pa je bilo pridelovanje kakava pretirano in čokolada je postajala vedno cenejša in v najslabšem primeru izdelana iz veliko sladkorja in maščob. Temu pa že težko rečemo čokolada.

Vnovično odkritje čokolade

Čeprav so šle stvari v zvezi s čokolado v prejšnjem stoletju navzdol, se je kljub temu ohranila njena kultura, in sicer v majhnih tovarnicah, kjer so čokolado izdelovali s posebno ljubeznijo.

Pravzaprav lahko razlikujemo med gurmansko in navadno, masovno pridelano čokolado. Glede na to lahko razdelimo tudi stranke: na eni strani imamo gurmane, ki uživajo v čokoladi, na drugi strani pa čokoholike. Gledano na splošno pa je zanimanje za čokolado porastlo, saj so dobre čokolade v modi, prav tako pa se razvija nova kultura čokolade. Po sto letih smo dobili novo generacijo slaščičarjev s posebnimi kreacijami, ki so se kot Trnuljčica s poljubom princa zbudili iz dolgega sna.

Nova tehnika: ročno izdelano

Izraz »ročno izdelano« je izumil znani slaščičar Josef Zotter, in sicer v povezavi z izdelavo papirja. Tako kot čokolado so tudi papir v času industrializacije začeli masovno proizvajati, na področju estetike pa je to tujka. Izraz ročno izdelano lahko razumemo na dva načina: po eni strani ga lahko razumemo dobesedno, po drugi pa, da gre za poseben ustvarjalen proces. Posamezni sloji polnjene čokolade zotter so nanošeni eden vrh drugega. Sloj češnjeve kreme, pa, recimo, sloj marcipana. V nasprotju z drugimi čokoladami, kjer polnilo vlijejo v modele, pri Zotterju nanašajo sloj za slojem in jih potem prelijejo z najboljšim čokoladnim prelivom, ki zaradi sušenja na prepihu dobi značilno valovito površino.

Čokolada in umetnost

Čeprav je čokolada stara le 200 let, in je zato dokaj mlad proizvod, pa so jo vedno spremljale reklame: na začetku, ko se je čokolada prodajala v majhnih prodajalnah, so morali nanjo opozoriti. Majhni lističi, ki so jih pritrdili na drevesa in ograje, so vabili k nakupu čokolade.

Pozneje so se uveljavili čudoviti reklamni panoji, ki so predstavljali prednosti čokolade in tako je pri tem kmalu dobila svojo vlogo tudi umetnost. Najbolj znana poslikava, povezana s čokolado, je delo La belle Chocolatiére umetnika Jeana-Etiennea Liotarda, prikazuje pa dekle, ki streže vročo čokolado.

Čokoladne figurice so prišle v modo v 20. letih prejšnjega stoletja. Velikonočni zajčki in božički so kot prinašalci daril rezultat mestne kulture in načina življenja 19. stoletja. Poleg tega, da ju pozna skoraj ves svet, se te figurice dobro prodajajo predvsem zaradi dobrih marketinških potez industrije čokolade.

Človek, ki je odgovoren za čudovite grafike čokolad zotter, je Andreas Gratze. Vsaki vrsti čokolade pusti svojo pot in potem njen okus pretvori v sliko. Ima svoj pregovor, da videz harmonira z okusom, kar mu uspe vedno znova dokazati. Njegove grafike so šarmantne in subtilne hkrati. Igra se s sestavinami, pooseblja izdelke, tako da bučnim semenom pusti odplesati salso, bolero in balet, ali pa pusti, da se sestavine stopijo kot jabolčni kis in okus poudari z barvo. Enkrat zabavno, drugič čutno, spet tretjič žlahtno – vsaka njegova stvaritev izžareva nekaj posebnega. Tako je vsak izdelek tudi po videzu unikaten in zato je veliko ljubiteljev postalo zbiralcev teh posebnih Zotterjevih čokolad.

Čokoladna inspiracija

Čokolada je poleg jabolka in vina otrok umetnosti. K tej temi spada veliko citatov znanih ljudi, ki ne prikrivajo ljubezni do čokolade.

Katherine Hepburn je pri svojih sedemdesetih nekemu novinarju na vprašanje, kako to, da še vedno ohranja svoj čudovit videz, odgovorila: »Kar vidite pred seboj, prijatelj moj, je rezultat življenja, polnega čokolade.«

Poznana nemška pevka in igralka Trude Herr je leta 1965 zapela nepozabno pesem Nočem čokolade (Ich will keine Schokolade), obstaja pa tudi veliko filmov, ki se vrtijo okoli čokolade in so privabili mnogo gledalcev: Jagode in čokolada, Čokolada za zajtrk, no ja, tu se čokolada pojavlja le v naslovu, ampak jo lahko v tem primeru vsekakor interpretiramo kot zapeljevanje.

Film Čarli in tovarna čokolade je prvič nastal že v 60. letih. Zgodba je tako fascinantna zato, ker govori o pravljičnem svetu čokolade, ki približa sanje in želje ljudi. Čokolada (Chocolat) z igralcema Juliette Binoche in Johnnyjem Deppom v glavnim vlogah je čudovit film, ki govori o učinkih čokolade in je zagotovo pripomogel k boljši prepoznavnosti čokolade s čilijem.

Avtor: Jazkuham.si

Išči Išči po kategorijah

Brskanje po kuharskih receptih